dog rescuer, dog hero, dog rescue

Psi, ki pomagajo ljudem

Reševalni pes

Pes junak

Odkar so psi udomačene živali, pomagajo človeku na vseh področjih dela, od lova, čuvanja do paše. Skozi leta so se izkazali tudi v številnih drugih vlogah:

Lavinski pes

Iskanje ljudi pod plazom je ena od redkih oblik prve pomoči, kjer mora pes biti takoj prisoten. Njegov izostren voh, njegova hitrost in vztrajnost ga pri tovrstnem reševanju postavljajo v ospredje. Toda ta pes je član skupine, v kateri so tudi sonderji in kopači. Ekipe delujejo istočasno, vendar ima na snežnem plazu prednost pes.

Zakaj so psi prvi na kraju nesreče? Pri reševanju v hribih je čas zelo pomemben. Hitreje ko se pregleda plaz, večja je verjetnost, da bodo reševalci prišli do ponesrečencev, ko so ti še živi. In tukaj je vloga psa zelo pomembna: njegovo delo je povsem enakovredno, če ne celo bolj kakovostno, poleg tega pa je hitrejši. Temeljito sondiranje, ki ga izvaja dvajset sonderjev, bo trajalo dvajset ur, medtem ko bo pes na enako velikem ozemlju (en hektar) isti učinek dosegel v le dveh urah.

 

Sledni pes

Sledenje pomeni iskanje posameznikov na podlagi večjega ali manjšega števila sledi (sledi, predmeti, domnevne sledi, idr.). S sledenjem naj bi našli pogrešanega človeka, odkrili kakšen predmet ali kos opreme, ki ga je pogrešani skril ali izgubil po poti oz. kje v bližini, ali odkrili, v katero smer je pogrešani odšel. Človeško telo namreč oddaja drobne delce, ki oddajajo vonj. Pes je hkrati izpostavljen več dejavnikom: določenim vonjem (specifičnim za posameznika, skupino, vrsto), kemičnim vonjem (usnje, maščoba, oblačila), polomljenim stvarem na prostem (poteptane rastline, bakterije, ki so prišle na površje zaradi ran v tleh, idr.), življenjskemu prostoru (gozd, travnik,...), vremenskim razmeram. Ker je sledenje zelo zahtevno in zahteva posebno usposabljanje, ki ga vsi psi niso sposobni prestati, je treba nadarjene pse izbrati vnaprej. Izbrane živali morajo imeti naslednje lastnosti: izredno dobro razvit čut za voh; sposobnost koncentracije, ki preprečuje, da bi morebiten vonj po zajedavcih ali okolje odvrnila pozornost psa (pozornost in natančnost pri sledenju); dinamičnost, vztrajnost, odločnost in utrjenost; pogum in ravnodušnost do strelov.

 

Iskalni pes

Iskanje je panoga, katere namen je najti pogrešane ljudi, zaradi česar je zelo podobno sledenju, a se od njega vseeno razlikuje: pes ne dobi nobenega referenčnega predmeta niti ne začne na mestu, kjer naj bi pogrešani izginil. Vodnik psa izpusti, brez vrvice ali povodca. Pes išče določene vonje na določenem ozemlju, kot to počnejo pri iskanju pod plazovi ali ruševinami.

 

Pes za reševanje iz vode

Tako kot privsakem reševanju je tudi tukaj pes zaradi svojih telesnih sposobnosti in izjemne odločnosti odličen pomočnik reševalca iz vode. Najprimernejša pasma za reševanje iz vode so novofundlandci, saj imajo lastnosti, ki so pri reševanju iz vode zelo dobrodošle:

  • moč: vleče lahko več ljudi ali čoln, ki tehta več ton;
  • vzdržljivost: plava lahko več ur in izjemno dolge razdalje;
  • odpornost proti mrazu, zaradi česar je zelo učinkovit in lahko tako prične z reševanjem, medtem ko potrebuje potapljač okrog pet minut za pripravo;
  • mirnost: ne glede na razmere pomirja morebitne žrtve;
  • vztrajnost, zaradi katere ne bo od naloge nikoli odnehal;
  • takojšnja razpoložljivost: ne potrebuje opreme.

Mladiči, namenjeni za reševanje iz vode, se usposabljajo glede na njihovo moč mišic in močno strukturo okostja. Samce za razplod je treba redno rentgensko pregledovati zaradi nevarnosti displazije kolkov.

 

Pes za iskanje pod ruševinami

Vloga psa za iskanje pod ruševinami ni omejena le na iskanje v primeru potresov. Na pomoč lahko priskočijo pri zemeljskih plazovih, zrušenju stavb, pri požarih, nesrečah na različnih delovnih mestih ali v rudnikih, pri železniških ali letalskih nesrečah ... Žal jim priložnosti za delo ne zmanjka.

Pse so za reševanje izpod ruševin, ki so bile posledica bombardiranja, prvič uporabili v Veliki Britaniji med drugo svetovno vojno. Prve centre za usposabljanje psov so ustanovili že davnega leta 1954, in sicer v ZDA, Nemčiji in Švici. Švicarski psi so poželi mednarodno slavo po potresu v regiji Friuli v Italiji, leta 1976. 12 psov je takrat našlo 42 preživelih in 510 žrtev.

Odtlej mediji ob vsaki tovrstni nesreči, zlasti pa tisti 11. septembra 2001, posebno pozornost posvetijo pogumu in vztrajnosti teh reševalnih ekip. 

Kot pri vsakem delu, kjer sodelujeta pes in človek, je tudi tukaj dobro sodelovanje gospodarja in njegovega psa nepogrešljivo. Vodnik psa, ki vodi reševalno akcijo, mora dobro poznati psa, da lahko razbere morebitne znake, t.j. da je pozoren na vse odzive psa. Tudi pes mora povsem zaupati svojemu gospodarju, saj mu le tako lahko povsod sledi, ne glede na razmere na kraju nesreče. Takšna stopnja sodelovanja zahteva dolgotrajne priprave. Psi za reševanje izpod ruševin morajo imeti izostren vonj, biti morajo mirni in primernega vedenja, hkrati pa morajo imeti veliko energije. Biti morajo družabni in nenapadalni do ljudi in drugih psov, saj jih je navadno na kraju nesreče več. Naklonjenost igri je prav tako ključna za učenje. Najprimernejše pasme za tovrstno reševanje so pastirski psi, kot sta nemški in belgijski ovčar.

Video vsebine

Poreklo psa

O udomačitvi psov, ki se je začela pred približno petnajst tisoč leti, obstaja več hipotez. Skupen lov, približevanje volkov ljudem, kjer so prišli do ostankov hrane, ali posvojitev volčjih mladičev s strani ljudi. Vse te hipoteze so verjetne.

Slike